Območje evra dodaja novo članico, Hrvaška bo s prihodnjim letom prešla na evro

Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde, evropski komisar za gospodarske zadeve Gentiloni in hrvaški finančni minister Marić so nedavno v Bruslju v Belgiji podpisali sporazum, ki določa, da bo Hrvaška s 1. januarjem 2023 prešla na evro, država pa bo postala 20. članica evroobmočje. Marić je dejal, da je ta dan "pomemben in zgodovinski trenutek" za Hrvaško.

Potem ko je julija 2013 uradno postala članica Evropske unije, je Hrvaška izrazila pripravljenost za vstop v območje evra. Hrvaška si je v zadnjih 10 letih močno prizadevala za ohranjanje stabilnih cen, menjalnih tečajev in dolgoročnih obrestnih mer ter za nadzor celotnega državnega dolga, da bi dosegla standarde evroobmočja. V začetku junija letos je Evropska komisija v svojem "konvergenčnem poročilu 2022" zapisala, da je med ocenjenimi državami Hrvaška edina država kandidatka, ki izpolnjuje vsa merila hkrati, pogoji za prevzem evra pa so zrelo.

Hrvaške oblasti so pripravljene na morebitno rast domačih cen zaradi prevzema evra. Hrvaška centralna banka je s preučevanjem izkušenj držav, kot so Malta, Slovenija in Slovaška, ugotovila, da so se v enem letu po prevzemu evra cene surovin v različnih državah na splošno zvišale za 0,2 do 0,4 odstotne točke, predvsem zaradi »zaokroževanja«. " pri menjavi valut. Po dogovoru se bo hrvaška nacionalna valuta kuna preračunavala v evre po menjalnem razmerju 7,5345:1. Zaradi nemotenega prehoda pred menjavo bodo trgovine na Hrvaškem od septembra letos cene blaga istočasno označevale v kunah in evrih.

Na splošno bo vstop v območje evra prinesel koristi hrvaškemu gospodarstvu. Tržni analitiki menijo, da je turizem eden od stebrov hrvaškega gospodarstva, prehod na evro pa bo mednarodnim turistom prinesel več udobja. Ne le to, Hrvaška bo dobila stabilnejši tečaj in višjo bonitetno oceno. Kot je poudaril guverner hrvaške centralne banke Vujičić, bodo valutna tveganja v največji možni meri izginila, za vlagatelje pa bo Hrvaška v času gospodarske krize privlačnejša in varnejša. Vujičič meni, da bo vstop v območje evra državljanom in podjetnikom prinesel "konkretne, takojšnje in trajne koristi".

Širitev območja evra v tem času želi pokazati "solidarnost" in "moč". Zaradi dejavnikov, kot je rusko-ukrajinski spor, je evropsko gospodarstvo v hudi stiski. Za nekaj časa se je volatilnost evropskega dolžniškega trga okrepila, stopnja inflacije v evrskem območju pa še naprej narašča. 12. julija se je zgodil celo redek pojav, da je evro padel na enako raven kot dolar, kar je odražalo veliko zaskrbljenost trga glede negotovosti evropskih gospodarskih obetov. Izvršni podpredsednik Evropske komisije Dombrovskis meni, da v tako zahtevnih časih vstop Hrvaške v območje evra dokazuje, da evro ostaja "privlačna, odporna in uspešna svetovna valuta" ter nacionalna moč v Evropi in simbol enotnosti.

Od uradnega obtoka evra leta 2002 je postal zakonito plačilno sredstvo v 19 državah. Bolgarija je dobila dostop do evropskega mehanizma deviznih tečajev oziroma čakalnice evroobmočja istočasno kot Hrvaška julija 2020. Evropska komisija pa meni, da zaradi visoke stopnje inflacije in pravnega sistema, ki ni v skladu z EU, Bolgarija ni v celoti izpolnila zahtevanih pogojev in bo morda trajalo nekaj časa, da se pridruži območju evra.